Našla se je vrečka, kjer so lešniki, na katero sem popolnoma pozabila. Prejšnji teden sem imela dan, ko so mi lešniki, tako zelo zadišali, da sem kupila kar nekaj vrečk in očitno sem pojedal vse le eno, sem zgrešila. Niti nisem vedela, da jo imam. Ko sem odprla torbo za trening, pa sem našla vrečko, kjer so bili notri lešniki, in celo popolnoma so bili zaprti.
Ker tisti trenutek nisem bila lačna, sem jih pustila tam, kjer so in odšla na trening. Predvidevala sem, da jih bom morda lahko pojedla po treningu, saj mi oreščki ponovno zadišijo, po kakšnem napornem športu. Sicer je bil moj današnji trening namenjen bolj lahkim vajam, ker sem imela do zdaj samo naporne treninge in potrebujem en dan, ko bo celoten trening bolj lahkoten.
Trening sem res zaključila brez večjega napora in v resnici niti nisem bila tako lačna. Kupila sem si proteinski napitek in lešniki, so ostali nedotaknjeni v zaprti vrečki. Ampak se nisem kaj preveč obremenjevala, saj sem vedela, da jih bom enkrat že pojedla, sedaj, ko vem, da so tam. Pustila jih bom v torbi za treninge in enkrat se bom že spomnila nanje, ko bo pravi čas za to.
Po treningu sem odšla naravnost domov, saj sem bila vseeno zelo utrujena, čeprav sem imel bolj lahkoten trening. Morala bi vzeti premor, ampak sem ugotovila, da to niti ni tako dobra ideja, zato je bolje, da imam bolj lahkotne treninge, tako da tedne, ko naj bi imela premor. Na vsake dva meseca namreč naredim premor, ampak kadarkoli sem to naredila, ni bilo nikoli dobro. Moje telo potrebuje neprestano gibanje, ker se drugače ne počuti dobro. Seveda ni nujno, da moram vedno imeti treninge, ki so težki. Včasih je dovolj, da grem samo na kolo za kakšno uro in seveda ne pretiravam. Takrat so kakšni lešniki, zelo prijeten prigrizek, ko sem kje v naravi, kjer ni nikogar in ničesar.
Continue Reading