Nesreča nikoli ne počiva, so mi povedali, ko sem si poškodovala roko in sem morala na operativni poseg. Kako sem se bala tega posega, nikoli še nisem bila na nobeni operaciji in strah me je bilo vsega. Zdravnik mi je povedal, da imajo danes takšne opornice za roke, kjer roka res lepo počiva in tako se tudi hitreje pozdravi.

Ko sem morala na operativni poseg, sem premišljevala samo o tem, da bo vse tako, kot mora biti. Saj nisem točno vedela, kako in kaj bo, vedela pa sem, da moram to prestati, ker drugače moja roka ne bo v redu. Že pred operacijo pa mi je prišla fizioterapevtka pokazat, katere opornice za roke obstajajo in tako je že malo pogledala in preizkusila, katera opornica bo prišla prav meni. Zanimivo mi je bilo to, da se je fizioterapevtka odločila, da pride prej, tako mi je povedala, kako bom morala skrbeti za roke, koliko jo bom lahko gibala in kako opornice za roke uporabljamo, da roka res počiva v pravem položaju.

Bila sem vesela, da je prišla, ker me je tako saj malo zamotila, pred operativnim posegom. Sama se operacij bojim in res ne prenesem teh operacijskih sob. To sem povedala tudi osebju, pa so me vsi potolažili, da bodo lepo poskrbeli zame. Prišel je čas, ko so me odpeljali na operacijo. Vse kar se spominjam je to, kako sem se prebudila v sobi in kako nisem mogla premikati roke, zaradi opornice za roke, ker sem jo imela privezano močno ob svojem telesu. Sedaj sem dala to mimo, to je bilo vse, kar sem razmišljala takrat, opornice za roke nisem niti pogledala, ker sem potem še za nekaj ur nazaj zaspala. Očitno me je psihično tako utrudilo, da sem še potrebovala veliko spanca.