Ko sem se čez en teden peljala mimo casino Slovenija, sem pomislila, da bi pa vseeno šla zvečer ponovno malce odpret vrata za srečo. V resnici je minil že dober teden odkar sem bila nazadnje in danes sem poslala naprej naročilo, ki je bilo kreirano, ko sem bila zadnjič tam.

Ko sem prišla domov, sem se res pripravila, da obiščem casino Slovenija, in imam prijeten večer zase. Mislim, da nikomur nisem povedala, da hodim v casino Slovenija, ker imam občutek, da se lahko hitro zgodi kakšna negativna kritika. Razumem, da imajo ljudje predsodke in da jih je strah, ampak naj bo to nekaj, v kar sami verjamejo. Kaj kdo drug verjame, pa naj bo odločitev posameznika. In to je razlog, zakaj nikomur verjetno niti ne bom povedala. Lahko, da bom to delala še mnogo let, lahko, pa da bo danes zadnji obisk. Karkoli že bo, pa si najprej želim, da bo to moj odločitev, ki se je ustvarila zaradi mene in ne zaradi drugih. Ljudje so pa pogosto taki, da zelo radi vsiljujejo svoja mnenja drugim in zelo redko sem bila iz tega izvzeta.

Bil je večer in pripeljala sem se do casino Slovenija, ter parkirala avtomobil. Ko sem malce bolje pogledala na parkirišče, sem videla, da je tam en moj prijatelj, ki se tudi odpravlja v casino Slovenija, in tudi on je bil sam. Bila sem v dilemi. Ali naj vstopim ali ne, ker nisem vedela, ali je s kom dogovorjen. Lahko, da ima celo kakšen sestanek. Nekaj časa sem se obotavljala. Potem se se pa odločila, da ne glede na situacijo, vseeno želim, da to ostane nekaj, kar delam sama. Iskreno, ne glede na to, da je to moj zelo dober prijatelj, nimam nobene želje, da bi skupaj z njim igrala igre na srečo. Lahko pa, da je bil to znak, da casino Slovenija, res ne potrebujem več.