Prišel je vikend in čas, d ase cvetlična korita napolnijo, kar pomeni cel viden igranje s prstjo in polnjenje lepih novih korit. Vstala sem kar pozno, sicer pa nisem imela niti najmanjšega načrta, da bi vstala prezgodaj. Najprej mi je bilo v interesu, da se spočijem potem pa naprej. 

Po kavi sem si najprej pripravila vso prst. Prav žal mi je bilo, da nisem prsila moža še, da mi to včeraj prinese, ker te vreče res niso lahke. Sedaj ga pa ne morem, ker je že na poti na obalo in ni tukaj. Bilo je kar precej vreč in nekako mi je uspelo vse prenesti ven na vrt, da sem lahko začela delo presajanja. Ampak moram priznati, da sem se tako namatrala kot že dolgo ne. Vsekakor sem si dala to v spomin, da vem za naslednjič, ko bom to delala. Verjetno bo čez mesec ali dva.

Res dobro je bilo, da so bila cvetlična korita postavljena po vrtu, ker so bila zelo velika in tudi ne prav lahko kot sem poskusila. Eno sem vseeno morala za malenkost prestaviti in isti hip, ko sem to naredila, sem ugotovila, da jih ne bi mogla toliko samo po celem vrtu sama raznositi. Moj mož pa seveda hodi v fitnes in je zelo močan. So pa vsaj neizmerno lepa ta cvetlična korita sedaj, ko jih malce bolje gledam in ko so položena na vrtu. 

Kljub temu da sem bila popolnoma prepričana, da mi bo ostalo še veliko dela za v nedeljo, mi ga je ostalo pravzaprav nič. Vsa na novo kupljena cvetlična korita so bil postavljena in zapolnjena z rastlinami. To je pa pomenilo, da sem bila naspana, vrt je bil urejen in cela nedelja me je še čakala, da lahko, delam, kar si želim. Prva misel je bila, da bi šla še jaz na morje, ampak v resnici mi je ta vrt sedaj tako lep, ko so cvetlična korita urejena, da bom verjetno kar doma in bom uživala v mitu in tišini.