Ko navadni prehlad preide v resne težave

5.2.2015

Navadni prehlad traja sedem dni ali pa en teden,“ se radi pošalimo. Pa ni tako preprosto, kot se zdi. Navadni prehlad res ni hudo obolenje, toda če se ga lotimo napačno, lahko to hitro postane. Oglejmo si tri najpogostejše napake, zaradi katerih se navadni prehlad lahko spremeni v hujše težave.

Zniževanje vročine, še preden ta doseže „status“ vročine, 38,5–39 °C

Vročina je naš neprecenljiv obrambni mehanizem pred patogenimi mikrobi in strupi v telesu. Nepotrebno zaviranje vročine pomeni zaviranje naravnega procesa zdravljenja.

Vročina namreč spodbudi imunski sistem k večji tvorbi imunskih celic in drugih potrebnih elementov za obrambo telesa. Pospeši kroženje krvi in limfe, kar pospeši tudi odstranjevanje strupnin iz telesa ter dovod hranilnih snovi do prizadetih mest. Povečano kroženje telesnih tekočin omogoči tudi hitrejši prenos obrambnih telesnih celic (belih krvničk) in protiteles na mesto delovanja. Vročina prav tako onesposobi številne patogene mikrobe (viruse, bakterije, …), saj jim takšno temperaturno okolje ne ustreza za normalno razmnoževanje. Tako z naraščanjem temperature patogeni mikrobi propadajo hitreje, kakor pa se razmnožujejo. Z znojenjem, ki se med vročino pojavi, se strupnine tudi prek kože izločajo iz telesa. Kadar vročino po nepotrebnem blokiramo, torej zavremo vse navedene mehanizme naravne obrambe telesa.

Še več, kadar vročino vsakič znova z antipiretiki „ugasnemo“, tako kot nas učijo mediji (ob prvih znakih prehlada ali gripe), zaradi strahu pred vročinskimi krči ipd., lahko telesno obrambo utišamo do te mere, da se telo preprosto ne bo več odzvalo z vročino takrat, ko bo to nujno potrebno. Verjetno ni treba razlagati, kaj to pomeni. Bo pa vašega stanja pomanjkanja imunske obrambe vesela farmacija, saj vztrajno blokiranje vročine utegne pripeljati do razvoja številnih kroničnih obolenj.

Antipiretike zlasti prekomerno uporabljajo starši, in sicer zaradi strahu pred vročinskimi krči. Svojim otrokom jih dajejo preveč, v prevelikih odmerkih in še preden telesna temperatura doseže stopnjo prave vročine. Tako, denimo, 50 % staršev (po raziskavah Ameriške akademije pediatrov) otrokom da antipiretik, še preden jim telesna temperatura naraste na 38 °C. Mnogi starši otroke ponoči celo zbujajo, da jim odmerijo antipiretik!

Blokiranje čiščenja vnetne sluzi iz pljuč

Tudi kašelj je naš neprecenljiv obrambni mehanizem, s katerim iz dihal skupaj s sluzjo odstranjujemo vse, kar tja ne sodi.

Pri varovanju dihal namreč sodelujejo celice sluznice dihal, ki proizvajajo sluz in celice, ki so oborožene z drobnimi migetalkami, ki sluz s tovorom (pelod, prah, dim, kemikalije, …, pa tudi mikrobi in odmrle celice sluznice dihal ob vnetju) pomikajo navzgor proti ustom, kjer jo s kašljem ali s požiranjem izločimo iz dihal. Telo si tako s kašljem prizadeva pljuča očistiti obilja goste sluzi z ujetimi delci.

Kadar telo ob prehladu ali gripi, ki ju pogosto spremlja prav kašelj, podpremo na naraven način in z olajševanjem izkašljevanja, nas vnetje zgolj „oplazi“.

Če pa telesu ne pomagamo ustrezno in moker, produktiven kašelj zaviramo, se lahko stanje kaj hitro poslabša. Sluz, ki se iz pljuč ne more izločiti, je namreč odlična podlaga za razvoj bakterijskega vnetja spodnjih dihal. Povedano drugače, virusno vnetje (prehlad ali gripa) se lahko zaradi blokiranja izločanja vnetne sluzi iz pljuč razvije v bakterijsko vnetje. Ker ob bakterijskem vnetju običajno brez antibiotične terapije ne gre, si z nepotrebnim blokiranjem čiščenja pljuč nismo nakopali le bakterijskega vnetja, temveč tudi porušeno črevesno floro, brez katere ni močnega imunskega sistema.

Zelo pomembno je, da pri izbiri zdravil za kašelj ne naredimo napake in zavremo produktiven kašelj, za katerega zdaj vemo, da predstavlja naravno obrambo čiščenja pljuč. Zdravila naj torej delujejo v smeri pomoči redčenja in čiščenja goste sluzi iz dihal, sproščanja oziroma širjenja skrčenih dihalnih poti in ne zaviranja naravne obrambe. Zaviralci kašlja, ki delujejo na osrednji živčni sistem, so na mestu zgolj ob suhem kašlju oziroma izjemoma ob produktivnem kašlju, ko ne zmoremo drugače. Takrat jih nekateri uporabljajo v kombinaciji z zdravili, ki olajšujejo izkašljevanje, vendar zgolj takrat, ko je ob kašlju malo izmečka ter kadar je kašelj dolgotrajen in nas izčrpava ali nam že dolgo preprečuje spanje. Ponoči tako uporabijo zaviralce kašlja, čez dan pa spodbujevalce kašlja. Če se odločimo za to pot, se je dobro zavedati, da z zaviranjem čiščenja pljuč ponoči tudi podaljšujemo čas okrevanja in tvegamo dodatno okužbo. Mikrobi, ki so ponoči ujeti v pljučih, se namreč lahko ta čas nemoteno razmnožujejo. Dobro torej pretehtajte koristi in tveganja takšnega početja.

Jemanje antibiotikov ob virusnem vnetju

Prehlad in gripa sta virusni vnetji, pri katerih nam antibiotik – zdravilo proti bakterijam – ne more pomagati. Pa vendar se vse prepogosto zgodi, da nam zdravniki ob virusnem vnetju predpišejo prav terapijo z antibiotikom. Da so posledice nepotrebnega predpisovanja antibiotikov res pereče, opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacije, ki je 18. november proglasila za svetovni dan preudarne uporabe antibiotikov.

Antibiotiki, ki jih prejmemo za vsak slučaj, preventivno, ali ob virusnih okužbah, v telesu namreč naredijo več škode kot koristi. Zraven razvoja odpornosti bakterij na antibiotike je ena od spregledanih posledic prepogostega jemanja antibiotikov tudi uničevanje črevesne mikroflore. To pa ruši naš imunski sistem na dolgi rok.

Naj samo spomnimo, da ena terapija z antibiotikom za nekaj mesecev prizadene črevesno floro. Če zaradi uničenih mlečnokislinskih bakterij ni ustrezne prebave hrane v črevesju in ustreznega vsrkavanja vitalnih snovi iz črevesja, potem tudi ni ustreznega razkisanja, razstrupljanja, obnavljanja celic in ustrezne imunske obrambe pred različnimi mikrobi. Še več, s spremembo telesnega kemizma – z zakisanostjo ustvarimo še boljše pogoje za rast številnih patogenih mikrobov. Glivična vnetja v in na telesu (vaginalno glivično vnetje, porušena prebava zaradi kandide, srbeči izpuščaji na koži itd.) so le ena od najpogostejših posledic nepotrebne uporabe antibiotikov ob prehladu ali gripi.

Prehladi torej res niso velika zdravstvena težava, če telo ob tem ustrezno in na naraven način podpremo. Težava nastane, ko iz želje po hitrem olajšanju težav prehlad „zdravimo“ z antipiretiki, zaviralci kašlja, antibiotiki itd. V pomoč, da do tega ne pride, je zato v projektu nastala žepna knjižica Adijo prehladi. Zraven konkretnih nasvetov, kako na naraven način podpreti telo ob vročini, vnetjih zgornjih in spodnjih dihal, je v knjižici tudi veliko informacij, kaj storiti, če je naš imunski sistem zaradi zgoraj navedenih napak že prizadet.

Avtorica: Adriana Dolinar

Vir: zazdravje.net


KOMENTARJI

HEY! SPREJMI NAŠE PROTEINSKE PIŠKOTKE

Piškotki ti omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dajo pomembne podatke za izboljšanje spletne strani. Več o piškotkih

OK