Hrana za vroče dni

15.7.2015

Če se poletnemu vremenu prilagodimo s primerno hrano, začudeni ugotovimo, kako dobro prenašamo vročino: manj se znojimo, vročina pa je znosnejša ali celo prijetna. Skratka, če v sebi nosimo klimatsko napravo, jo je bolje izkoristiti, kot pa nalagati na lastno peč in biti odvisen od "pravih" klimatskih naprav.

Seveda hrana še zdaleč ni edini dejavnik dobrega počutja v vročini, saj pri tem sodelujejo tudi telesna zgradba, izbira pravega časa za dejavnosti ter počitek in še marsikaj. Toda ko s poletno vročino vzpostavimo dinamično ravnovesje, se to odraža kot čisti užitek, tako bivanja kot okusa.

Vroče

Pri preštevanju kalorij ter iskanju vitaminov in rudnin ponavadi spregledamo eno od ključnih lastnosti hrane: njeno ogrevalno ali hladilno moč. Obstaja namreč hrana, ki telo hladi, in hrana, ki ga greje.

Greje nas beljakovinska hrana, zlasti rdeče meso, ki ob pomoči maščob dobesedno priliva olje na telesni ogenj. Pozimi je to koristna lastnost, poleti pa nikakor ne. Tudi oreški, semena in jajca grejejo, vendar ne tako močno kot meso. Kruh, pecivo in drugi izdelki iz moke pri prebavi pritegnejo več vode, zato je ima telo manj za hlajenje. Skoraj vse začimbe in pekoča zelenjava nas ogrejejo (česen, ingver, pekoča paprika, redkve, gorčica ...).

Hladno

Hrana, ki hladi je skoraj vsa po vrsti vodena. Toda voda sama po sebi še ne zagotavlja hlajenja; to je skupni učinek vseh sestavin. Voda, ki jo pijemo, in voda, ki je v hladilni hrani, učinkujeta različno; slednja ima večjo hladilno moč. Med svežim, presnim sadjem, ki je izrazito hladilne narave, so prvakinje lubenice in melone. Podobno ohladijo banane, vsi citrusi in tropsko sadje. Ker razen banan ni ne široko dostopno ne dovolj kakovostno, si namesto tega privoščimo dobro domače grozdje.

Od zelenjave nas najbolj ohladijo kumare in drugi zelenjavni plodovi, vse vrste listnate zelenjave (izjema je pekoča zelenjava) in solat, pripravljenih z njimi. Tudi kislo mleko, jogurt in kefir prijetno hladijo. Od pijač nas najbolj osvežijo sveže stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi, zlasti sok stebelne zelene, takoj za njimi zeliščni in zeleni čaj, pa tudi pivo, ki pa je prej hrana kot pijača, saj je v pollitrskem vrčku piva utekočinjeno toliko energije kot v 10 dag kruha.

Okus dneva, ki naredi vročino prijetno

Vstanemo navsezgodaj in spijemo velik kozarec tople vode s sokom ene limone. Jutranjo svežino ujamemo tako, da se sprehodimo po gozdu, parku, kjerkoli v naravi. Za zajtrk si privoščimo sezonsko sadje: marelice, breskve, melone, lubenice ... Če si želimo lahke prebave, zadnjih dveh vrst sadja ne mešamo z drugimi.

Naraščajočo dopoldansko toploto ohladimo s kozarcem sveže stisnjenega zelenjavnega/sadnega soka ali z nekaj sadeži, ki jih nismo uvrstili na jutranji meni. Ko se toplota sredi dneva spremeni v vročino, jo sprejmemo z veliko skledo solate. Če se nam to zdi prelahko kosilo, jo okrepimo z nekaj rezinami sira, s skodelico skute ali z oreški po izbiri.

Meso ali kruh raje pustimo za zvečer. Vrhunec popoldanske vročine pričakamo v senci, v prijetni družbi in z nekaj skodelicami zelenega ali zeliščnega čaja. Vročini se zelo prileže okus vročega ali hladnega čaja iz mete ali sorodnih aromatičnih zelišč. Za lahek večer in sveže jutro naslednji dan si privoščimo lahko večerjo, ki je edini "konkretnejši" obrok dneva: testenine, zelenjavno enolončnico, pečen krompir, dušene bučke s parmezanom ... Razen v času najhujše dnevne vročine ne pozabimo na gibanje, s katerim poživimo telo in izboljšamo počutje.

Dobrodelna poletna solata

Seveda ima takšno ime zato, ker prispeva k dobremu počutju, saj nas ohladi, obenem pa vsebuje obilo bioaktivnih sestavin, ki jih potrebuje telo. Veliko solatno skledo obložimo s celimi listi zelene solate. Nanjo, odvisno od vrste, natrgamo, narežemo ali nalomimo sezonsko zelenjavo: paradižnik, stebelno zeleno, morda še malo solate, papriko itd. Začinimo z olivnim oljem in dobrim jabolčnim kisom ter "zabelimo" z žlico ali dvema oliv iz slanice ali olja.

Osvežilne kumare

Če imamo kumare, ki so zrasle le ob pomoči sonca, vode in naravnih gnojil, jim samo odrežemo vrhove, jih po potrebi operemo in ne olupimo. Na tanko jih narežemo naravnost v srednje veliko skledo ter potresemo z dvema do tremi žlicami zmletih sončničnih semen. Dodamo pol drobno narezane čebule, premešamo, začinimo s sojino omako ter pustimo stati četrt ure, da se okusi prepletejo. Namesto sončničnih semen lahko uporabimo zmlete oreške, kislo smetano ali jogurt. Z večjim ščepom drobno narezanih listov kopra je solata še okusnejša.

Hladilna krema

Kljub na kozmetiko spominjajočemu imenu je ta krema užitna, njen namen pa je, da deluje od znotraj navzven. Predvsem pa je zelo okusna, poleg tega je njena priprava nadvse preprosta.

Za vsako osebo potrebujemo po dve zreli banani, limono ali pomarančo ter skodelico sadja iz bližnjih krajev (jagodičje, narezane breskve, hruške ...). Banane olupimo, narežemo in stresemo v primerno posodo, dodamo skodelico drugega sadja in limonin ali pomarančni sok. Zmešamo s paličnim mešalnikom, da nastane gosta krema. Kremo damo v skodelico, potresemo z narezanimi lističi melise ali kakega drugega aromatičnega zelišča in ponudimo.

Avtor: Dario Cortese

 


KOMENTARJI

HEY! SPREJMI NAŠE PROTEINSKE PIŠKOTKE

Piškotki ti omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dajo pomembne podatke za izboljšanje spletne strani. Več o piškotkih

OK