ABC zaščite pred soncem

8.7.2015

Se znate primerno zaščititi pred sončnimi žarki in prepoznati nevarne spremembe na svoji koži? Temeljni stebri zaščite pred sončnimi žarki so izogibanje izpostavljanja soncu med 10. in 16. uro, zaščita s pokrivali, oblačili in sončnimi očali ter zaščita s kemičnimi pripravki (kreme ipd.). V skladu s tipom svoje kože izberite primeren zaščitni faktor. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je najnižji priporočljivi sončni zaščitni faktor vsak 15 (ne glede občutljivost oziroma fototip kože). Zaščito prilagodite fototipu svoje kože in moči sončnega sevanja.

Kaj je zaščitni faktor ?

Zaščitni faktorji ne preprečujejo prehajanja UV-žarkov v kožo, številka zaščitnega faktorja pa pove, kako dolgo smo lahko izpostavljeni sončnim žarkom, ne da bi nas opeklo. Zaščitni faktor v sredstvu poveča lastni zaščitni čas kože in podaljša čas varnega izpostavljanja soncu. Če ima pripravek SPF 4, to pomeni, da se lahko po njegovi uporabi na soncu zadržujete štirikrat dlje, kot če bi bili nezavarovani.

Kako nanašati zaščitna sredstva?

  • Zaščitno kremo nanesite še pred začetkom izpostavljanja soncu, ko je koža hladna in suha. Ne pozabite zaščiti tudi konic ušes, vek in nosnega grebena, dekolteja, čela, zatilja, zgornje strani stopal, ustnic, predelov ob robovih kopalk, predelov lasišča, ki so brez las …
  • Nanos zaščitnega sredstva obnovite vsaki dve uri ter takoj po kopanju, obilnem znojenju ali otiranju z brisačo.
  • Na kožo je treba nanesti 1,5 mg/cm2 zaščitnega sredstva. Na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo z vratom nanesite po 1 čajno žličko pripravka.

Kakšno sredstvo?

  • Zaščitna krema mora vsebovati zaščito pred UVB-žarki, ki je označena z oznako SPF (angl. sun protection factor – sončni zaščitni faktor), in zaščito pred UVA-žarki, ki je označena z oznako PFA (angl. protection factor UVA – zaščitni faktor UVA).
  • Pri kopanju lahko uporabimo vodoodporne pripravke, ki so prilagojeni delovanju vode, kar pomeni, da v vodi zaščita deluje od 40 do 80 minut, v močno klorirani vodi pa nekoliko manj.
  • Nekateri pripravki so odpornejši tudi na znojenje in drgnjenje z brisačo ali pa vsebujejo še repelent.
  • Pri športnih dejavnostih in delu na prostem je najprimerneje uporabljati vodoodporna zaščitna sredstva v obliki gela ali kreme gela. Kožo namreč prijetno hladijo, ne lepijo se na dlake in oblačila, pri znojenju pa se njihov zaščitni učinek ne zmanjša.

Sonce prodre tudi v vodo in skozi steklo

Kratkovalovno UVB-sevanje prehaja v vodo; pol metra pod vodo je v primerjavi z vodno gladino še vedno približno 40-odstotni delež UV-sevanja), v veliki meri pa ga zadrži steklo. UVA-sevanje, ki ima daljšo valovno dolžino, prehaja tudi skozi steklo in globoko v vodo, zato je zaščita pred soncem potrebna tudi med vožnjo v zaprtem avtomobilu.

Znamenja niso lepotni dodatek

Pigmentna znamenja sestavljajo nakopičene pigmentne celice (melanociti). Te celice so enakomerno razporejene po vsej koži in tvorijo zaščitni pigment melanin. Zaradi melanina je naša koža obarvana, melanin pa skrbi tudi za zaščito kožnih celic pred škodljivimi UV-žarki. Če se na posameznem mestu nakopiči več pigmentnih celic, nastane pigmentno znamenje. Samo en odstotek otrok se rodi s pigmentnim znamenjem, največ pa se jih pojavi med drugim letom starosti in puberteto. V odrasli dobi dozorevajo, v starosti pa spontano izginjajo. Otrok do pubertete jih ima povprečno do 15, odrasli pa med 15 in 40.

Redno pregledovanje znamenj

Ponavljajoče, še posebno pa intenzivno izpostavljanje soncu, katerega posledica so opekline, poveča tveganje za nastanek melanoma in drugih oblik kožnega raka. Najnevarnejši kožni rak, melanom, se v približno 30 odstotkih primerov razvije v obstoječem kožnem znamenju, v 70 odstotkih primerov pa kot novo znamenje. Zato je ključno, da kožo pregledujete redno, vsak mesec, kajti melanom lahko nastane kadarkoli v letu. Samo če dobro poznate svojo kožo in spremljate znamenja, lahko pravočasno opazite tudi nevarne spremembe na koži.

Kako si pregledate znamenja?

  • Pozorno preglejte obraz, ušesa in lasišče; pri tem si pomagajte z ogledalom.
  • Preglejte dlani, notranje strani podlakti in nadlakti, ob pomoči ogledala pa še komolce in pazduhe.
  • Preglejte vrat, trebuh (tudi kožne gube) in prsi (tudi predel pod dojkami).
  • Preglejte tilnik, ramena in hrbet, zadnjo stran stegen in zadnjico (pomagajte si z ogledalom ali za pomoč zaprosite bližnjega).
  • V sedečem položaju preglejte še kožo pod kolenom, notranji del stegen, gležnje, nart, podplate, prste na nogah, nohte in intimne predele.

ABCDE prepoznavanja nevarnih znamenj

  • znamenja asimetričnih oblik (A = asimetry),
  • znamenja z nepravilnimi, neravnimi robovi (B = border),
  • znamenja, sestavljena iz več barv, denimo rjave, črne, rdeče, modrikaste (C = colour),
  • znamenja s premerom, večjim kot 6 mm ( D = diameter),
  • znamenja, ki so dvignjena nad raven kože (E = elevation).

Vsa takšna znamenja pokažemo svojemu zdravniku ali dermatologu.

 

Avtorica: Snežana Zabukovec

Vir: viva.si

Foto: Schutterstock

 


KOMENTARJI

HEY! SPREJMI NAŠE PROTEINSKE PIŠKOTKE

Piškotki ti omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dajo pomembne podatke za izboljšanje spletne strani. Več o piškotkih

OK