Varno potepanje po gorah

22.5.2015

Hoja, ki jo v največji meri uporabljamo pri gibanju v gorskem svetu, v številnih pogledih spada med najpomembnejše oblike telesne dejavnosti. Toda hoja po gorskem svetu zahteva tudi določeno znanje. Pri manj zahtevnih turah navadno zadostujejo nasveti ali spremstvo izkušenejših gornikov, lahko si pomagamo z literaturo, ki jo je pri nas na to temo dovolj, ali pa zaprosimo za pomoč vodnike PZS ali gorske vodnike.

Pomembno je, da sebi in drugim ne postavljamo previsokih ciljev. Še posebno previdni morajo biti vsi, pri katerih so bili ugotovljeni splošno znani dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja: kajenje, debelost, povišan krvni tlak, povišana raven holesterola v krvi. Poleg tega v gorah na človeka vplivajo še specifični dejavniki, kot so slaba telesna pripravljenost, vremenske razmere in nadmorska višina.

Pozorno – netrenirani!

Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja je telesni napor. Za netrenirane ljudi pomeni gorniška dejavnost štirikrat večje tveganje za srčno kap kot pri bivanju v dolini. Z naštevanjem dejavnikov tveganja nočemo odvračati ljudi od zahajanja v gore. Nasprotno! Pozitivni učinki hoje v gore omilijo dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni. Zavedati se moramo le svoje telesne zmogljivosti in zdravstvenega stanja. Temu prilagajamo težavnost in trajanje hoje po gorah.

Pred odhodom na turo moramo natančno vedeti:

  • kam in kod gremo,
  • koliko časa bomo hodili,
  • kakšna je pot,
  • kako na gosto so koče ter
  • kdaj in kam bomo prišli v dolino.

Pri tem nam bosta koristila vodnik in zemljevid, še bolj pa poznavanje terena.

Letni čas in oprema

Zavedati se moramo, da v visokogorju celo avgusta snežne plohe in slabo vreme niso nič nenavadnega. Zato k obvezni opremi sodijo: kapa, rokavice, rezervno perilo, vetrne hlače in anorak, bivak vreča ali aluminijasta folija, prva pomoč in baterijska svetilka.

Pri večdnevnih turah …

… vzamemo poleg obveznih oblačil še dodatno srajco, spodnje perilo in nogavice. Pri enodnevnih in krajših turah sta količina in vrsta hrane drugačni kot pri večdnevnih turah. Tudi na kratkih in nezahtevnih turah je pametno imeti v nahrbtniku nekaj pijače in energetsko bogate hrane. Priporočljivo je, da imamo na dan vsaj dva obilnejša topla obroka, med potjo pa zaužijemo še dva do tri manjše obroke. Pri zahtevnih turah po zavarovanih plezalnih poteh je priporočljivo uporabljati plezalni pas, sistem za samovarovanje in čelado. Če po takih poteh vodimo otroke, je tovrstna oprema obvezna.

Pitna voda!!!

V naših gorah je običajno večji problem voda kot hrana. Ob poteh največkrat ni pitne vode, zato smo odvisni od lastnih zalog in oskrbe v kočah. Večina slovenskih gorskih koč je odprta od konca junija do začetka oktobra, zanje pa velja, da so razmeroma dobro oskrbovane in založene. Tudi cene osnovnih živil niso pretirane, zato se na večdnevnih turah izplača vsaj deloma prehranjevati v kočah.

Kaj pa hrana?

V gore vzamemo hrano, ki je preprosta za pripravo in uporabo, polnovredna, težko pokvarljiva, pestrega okusa, zdrava in jo tudi sicer radi jemo.Vsebovati mora ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine, a tudi vitamine, minerale, soli in vlaknine. Imeti moramo dovolj vode, ki jo telo potrebuje za proizvodnjo energije, uravnavanje telesne toplote in odstranjevanje odpadnih snovi.

Eno od najpomembnejših pravil na pohodih in turah je ohranjanje tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja, saj z znojenjem poleg vode izgubljamo tudi soli in minerale − elektrolite. Med hojo po gorah lahko izgubimo od pet do osem litrov tekočine. Če naj se izognemo dehidraciji, izčrpanosti in mišičnim krčem, je treba to tekočino nadomestiti. To najbolje dosežemo s kombinacijo energijskih, vitaminskih in mineralnih napitkov. Priporočljivo je, da pijemo med turo, vendar majhne količine, saj lahko organizem v minuti posrka le od 15 do 20 ml tekočine. Večje količine tekočine zaužijemo po končani turi in tudi pred turo.

Alkohol – prepovedan!

Pitje alkohola v gorah odločno odsvetujemo. Uživanje alkoholnih pijač je škodljivo iz več vzrokov: alkohol nas dehidrira, uničuje vitamine in ima neposreden toksičen vpliv na številne organe.

Zračni čevlji in palice

Imeti moramo tudi primerno obutev (visoki čevlji s profiliranim podplatom) ter obleko, ki nas ščiti pred mrazom, dežjem/snegom in vetrom. Oboje mora biti zračno in udobno. Koristno je uporabljati tudi palice, saj lajšajo vzpenjanje, razbremenjujejo sklepe pri sestopu in povečajo stabilnost. Zaradi povečanega sončnega sevanja so obvezna tudi očala in zaščitna krema.

Pomembna je vsebina nahrbtnika:

rezervna oblačila, hrana in pijača, tehnična oprema. Nahrbtnik mora biti dovolj prostoren, vodoodporen, s širokimi naramnicami in anatomsko oblikovanim hrbtiščem. Koliko in kakšna rezervna oblačila bomo vzeli s sabo, koliko in kakšno hrano bomo dali v nahrbtnik in katero tehnično opremo bomo vzeli s seboj, vse to je odvisno od številnih dejavnikov. Najpomembnejši so: letni čas, dolžina in tehnična zahtevnost ture/pohoda ter oskrba v kočah ali zavetiščih, ki jih bomo obiskali.

Skrb za gore

Na popotovanjih po gorah imamo tudi lepo priložnost, da prispevamo k varovanju ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Poskrbeti moramo, da smeti odnesemo v dolino, da ne trgamo in ne uničujemo gorskega cvetja, ne plašimo ali celo preganjamo divjadi, ne uničujemo naravnih in kulturnih spomenikov in obeležij … K skrbi za čistejše gorsko okolje prispevamo tudi s tem, da s seboj prinesemo posteljnino.

V primeru nezgode

V gorah utegnemo poleg lepot in zadovoljstva doživeti tudi nezgode in druge neprijetnosti. Vzroki zanje izvirajo iz nas samih ali iz narave. Če imamo dovolj znanja in primerno opremo, če nismo neodgovorni in smo telesno dobro pripravljeni, so možnosti za nesrečo minimalne. Paziti se moramo predvsem zdrsov in padcev, podhladitve, strele in padajočega kamenja, pozimi pa tudi plazov. Z dobro obutvijo in primernim tempom se lahko izognemo žuljem, vročinskemu udaru in mišičnim krčem. V primeru nezgode moramo ostati mirni, pomagati ponesrečencu in ga oskrbeti ter poklicati pomoč. V dobi mobilne telefonije je to dokaj preprosto.

 

Avtor: izred. prof. dr. Stojan Burnik

Vir: viva.si

Foto: Shutterstock


KOMENTARJI

HEY! SPREJMI NAŠE PROTEINSKE PIŠKOTKE

Piškotki ti omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dajo pomembne podatke za izboljšanje spletne strani. Več o piškotkih

OK